Pod odrom

Koncertno. 2011.

2012-01-06T09:35:00.000Z

Bilo je zares pestro koncertno leto. Ko je številka dosegla 50 sem jih nehala šteti. In bilo jih je še veliko več. Na mnogih koncertih niti fotaprata nisme imela s sabo, in teh nekaj deset objavljenih fotk je le tistih nekaj izbranih. Naredila sem jih na stotine. In na vseh koncertih sem presenetljivo uživala! In če bi morala izbrati najljubšega letošnjega leta? Hmmm ... to je vedno težka in nehvaležna naloga. A vsekakor sem zelo uživala na Plan B, Gentlemanu, Joke, Kawasaki in koncertu Tomaža Pengova februarja, Burn Baby Burn Tour in Mulatu Astatke marca, Manu Chau, Kataleni in bluzerju Bobu Margolinu aprila, Terrafolk in dekadentnih Tokyo Decadance maja in kopici koncertov v poletnih mesecih. Naj spomnim le na Arrested Development, Flogging Molly, The Walkmen, Vasko Atanasovski Trio, pa The Toasters, The National in Jimmy Cliff koncertu julija, Interpolih avgusta in avgustovskih koncertih na Trnfestu, The Wombats in Editors ter Bob Dylan Projektu septembra, Moveknowledgement oktobra, Us 3 koncertu novembra in mini koncertih decembra. A to je le nekaj tistih, ki mi trenutno padejo na pamet, mnogo je tudi tistih mini prijaznih koncertov, ki jih na žalost nimam na fotografijah, a so mi s svojo glasbo narisali nasmeh na obraz. Bilo je lepo koncertno leto, ko je nastalo veliko lepih fotk. Tokrat objavljam večinoma portrete glasbenikov.

It was truly diverse concert year 2011. When the number of concerts i've visited reached number 50, I stopped counting. I had opportunity to visit different kinds of concerts and although I made more than hundreds of photos, I've chosen only few of them. And which was my favourite concert? Well, I could not actually say. However, I was enjoying Plan B, Gentleman, Joke, Kawasaki, Tomaž Pengov in February, Burn Baby Burn Tour and Mulatu Astatke in March, Manu Chau, Katalena and Bob Margolin in April, Terrafolk and Tokyo Decadance in May, Arrested Development, Flogging Molly, The Walkmen, Vasko Atanasovski Trio, The Toasters, The National and Jimmy Cliff in July, Interpol in August, The Wombats, Editors and Bob Dylan Project in September, Moveknowledgement in October, Us 3 in November and many small concerts in December. But these are just few of them ...

However, It was a good year! It was also a year of good photos and I wish 2012 it is going to be as good as 2011 (if that's even possible!).

mankica

Projekt Bob Dylan.

2011-10-06T19:31:00.007+01:00

Skoraj nemogoče je verjeti, da bo legendarni Bob Dylan enako dobro zvenel v prirejenih izvedbah. A enostavno skoraj obnemela sem, ko se mi je v avtomobilskem cd predvajalniku prvič zavrtel plošček Projekt Bob Dylan: Postani prostovoljec!, ki ga je v sodelovanju s slovenskimi glasbeniki pripravila ameriška ambasada v Sloveniji. Ob evropskem letu prostovoljstva so želeli spodbuditi prostovoljstvo med mladimi pri nas, a hkrati ob okrogli obletnici ameriške glasbene ikone obeležiti tudi Dylanov opus. Tako zelo po svoje in imenitno so Dylanove pesmi predstavili Vlado Kreslin, Laibach, Katalena, Zoran Predin, Hic et Nunc, Mia Žnidarič, Niet, 6 Pack Čukur, Severa, Chris Eckman & the Frictions, Brina, Murat & Jose, Peter Lovšin in Sabina Cvilak. Polne Križanke pa so se pozibavale ob tistih znanih One More Cup Of Coffe (Valley Below), Mr. Tambourine Man, Ballad Of A Thin Man, Just Like A Woman, pa tudi meni najljubše s cd-ja Blind Willie McTell v Brinini izvedbi.

The U.S. Embassy in Ljubljana released great CD featuring many well-known Slovenian musicians, such as Vlado Kreslin, Laibach, Katalena, Zoran Predin, Hic et Nunc, Mia Žnidarič, Niet, 6 Pack Čukur, Severa, Chris Eckman & the Frictions, Brina, Murat & Jose, Peter Lovšin in Sabina Cvilak, each covering a different Dylan song. The main goal of the project was to promote volunteerism among Slovenia’s youth, but also to celebrate 70th birthday of the legend. When I got this CD I almost couldn't believe that his songs could sound so different but still as good as originals. If you will ever have the opportunity to listen the album, I highly recommend it. When I heard it, I was simply amazed.

Vse fotografije so bile posnete na velikem koncertu Projekt Bob Dylan: Postani Prostovoljec! v ljubljanskih Križankah. / Photos were made at the concert "Project Bob Dylan" at Križanke summer theatre in Ljubljana.

mankica

Pretekla sezona.

2011-09-28T23:09:00.001+01:00

Pred Art Dialogom, ki sva ga imela z Žigo Koritnikom pred dvema dnevoma v Kinu Šiška v okviru cikla pogovorov vizualnih ustvarjalcev, sem pripravila ta posnetek fotografij z nekaj koncertov, ki sem jih obiskala v pretekli sezoni. A ker je tehnika na liscu mesta zatajila, filmček na žalost ni bil predvajam. Zato ga premierno kažem prav zdaj ;)

For Center for Urban Culture Kino Šiška, which invited me to be a guest at their cycle of talks about visual art called Art Dialog, I prepared nice video footage with some photos, made last season at concerts. But because something went wrong with technology, it was impossible to play the movie at the time. However, now you have unique chance to see it for a very first time!

mankica

The Wombats.

2011-09-12T19:52:00.000+01:00

Mlada Liverpoolska skupina The Wombats, ki je v soboto v okviru festivala Itak Džafest nastopila v Ljubljani. Neverjento, koliko mladih slovenskih oboževalcev imajo. In vseh prvih nekaj deset vrst je znalo tekste na pamet! Po indie rokersko so žgali še bolj kot Editorsi. Trije fantje, ki na odru delujejo pravzaprav zelo suvereno, so prav nič zvezdniški in prijetni tudi stran od odrskih luči. Srečala sem jih na Križevniški ulici, ko sem odhajala proti domu. In z njimi izmenjala nekaj besed. Medtem ko so najstnice čakale, da katereu od članov stisnejo roko, ga prosijo za podpis in se z njim fotografirajo, sem govorila z bobnarjem Danom Haggisom. Navdušen je nad slovensko publiko in kot mi je povedal, je bil to zadnji festivalski koncert v letošnji sezoni, ki so ga imeli. "Zares čudovito smo zaključili. Slovenska publika je neverjetna! Nisem si predstavljal, da bo toliko ljidi dejansko poznalo našo glasbo," je bil zgovoren. In čeprav, priznam, prej nisem posebej pozanla njihove muzike, sem po koncertu z zanimanjem poslušala, kako so slišati na plati. Všečno.

Young indie rock music group The Wombats from Liverpool appeared on Ljubljana's stage last Saturday. They have performed at Itak Džafest festival and it was amazing to see how many Slovenian fans they have! I met them not so far away from the scene when I went back home. I exchanged few words with them and they appeared to me as a very nice guys. I confess, I didn't know much of their music before coming to Križanke summer theatre, but I was very positively surprised by their music, great performance and young energy on stage.

mankica

Nagrajena fotka skupine The Tide.

2011-08-30T16:33:00.000+01:00

Ko poslušam njihovo muziko, me vedno odpelje nekam stran. V svoje zasanjane misli. Ko jih slišim v živo, se mi zdi, da igrajo samo zase. In prav za vsakega poslušalca posebej.

The Tide so mešanica med indijem, melanholičnim rockom, popom in alternativo. Vsak sliši drugačne vplive, a vsi so si enotni - to, kar delajo, je kakovostno. Njihov zvok je v besede morda še najbolje zajel Jure Longyka, zato na tem mestu ne bom izgubljala prostora in ga raje le citirala: "The Tide so v oddajo Izštekani povabljeni z razlogom. Njihova muzika je, kot da bi prihajala iz nekega drugega časa. In obenem povsem sodobna in sveža. Počasna, veličastna, včasih zadržana – a obenem polna silne energije in žarečega patosa. Je to rock? Swing? Jazz? Blues? Ali so popevke? Nič od tega. In hkrati vse. Če se vam bo ob poslušanju zazdelo, da so Doors z Jimom Morrisonom vred vstali od mrtvih, ne boste prav nič grešili."

Ko jih človek sliši prvič, ne bi niti pomislil, da prihajajo iz Kranja. Zvenijo tako zelo angleško. Fajn fantje, ki so tako zelo realno na tleh in ki pravijo, da muziko za svojo dušo, se pri ustvarjanju glasbe osredotočajo na harmoničnost aranžmajev, melodičnost ter pomen besedil. Na sceni so se pred petimi leti pojavili s prvencem Love & Trust, navdušili z Your River Wild, pa Desire, Carry On, vmes posneli Live & Clean v oddaji Izštekani, vmes pripravili muziko za oglase in filme (med drugim tudi Snow za kratki Knifičev film Lovec Oblakov), oktobra lani pa javnosti predstavili novo skladbo in tretji, sicer tudi nekoliko bolj udaren in album Kings of the Hill z naslovno pesmijo Decline.

The Tide se gleda in posluša. Predvsem pa čuti.

Fotografija, ki sem jo posnela na njihovem nastopu na festivalu Trnfest sredi avgusta pa je v nedeljo na Trnfoto natečaju dobila nagrado! Ponosno jo predstavljam! :)

When I listen to their music, I always fly away with my thoughts. It looks like they play for themselves. But mostly for each and every listener in audience. The Tide are a mixture of indie, melancholic rock, pop and alternative music. Their sound is perhaps best captured by Jure Longyka: "The Tide were invited to Izštekani (unplugged) radio show with reason. Their music is as if it came from another time. And while quite modern and fresh. Slow, majestic, sometimes restrained - but also full of powerful energy and glowing pathos. Is it rock? Swing? Jazz? Blues? None of that. And all at the same time. If you hear connection with Doors and like Jim Morrison would woke up from the dead, you will not miss the interpretation. "

When you hear them for the first time, you would never guess they are Slovenian band. Their music sounds so English. Nice guys who usually say that this is music for the soul. They try to create music focusing on harmony arrangements, melodious and meaning to the word. At the scene they appeared five years ago with their debut album Love & Trust and songs as Your River Wild, Desire and Carry On. Later on they have recorded Live & Clean, prepared some music for ads and movies (including Snow for the short movie Lovec Oblakov (Cloud Catcher). And last October they presented their new and even a bit more striking album Kings of the Hill with great song Decline.

The Tide is worth watching and listening. And most of all - trying to feel it. Photo above is one of the best winning photographies on the Trnfoto competition for the best photo, made on Trnfest summer festival. I made it on The Tide performance in mid-August. And I am proud to present it today to you!

mankica

Interpol live.

2011-08-17T14:36:00.002+01:00

Videti je, kot da je Slovenijo zajela nekakšna indie rock mrzlica. Po zasedbi White Lies in kasneje The Walkman koncertih v Kinu Šiška, pa The National v Križankah, je zdaj nastopila še ameriška skupina Interpol. Prvič mi jih je predstavila draga prijateljica, ki je njhova oboževalka že vrsto let. Zdaj so nastopili tudi na slovenskem odru. Kolega pa je na svojem facebukovskem zidu zapisal: "Orgazem ali interpol? INTERPOL!" V prvih vrstah je bilo vsekakor čutiti fenovski naboj. Ljudje so navdušeno plavali ob interpolovskem zvoku in na glas prepevali ne le Rest My Chemistry, Obstacle 1, The Heinrich Maneuver in Barricade temveč tudi Leif Erikson in vse tiste druge.

Interpoli menda ostajajo sinonim za indie. Bojim se, da je oznaka indie postala dejansko vse tisto, kar noče biti mainstreamovsko, kljub temu pa postaja prav to. In čeprav za marsikaterega obiskovalca morda enoličen in monoton koncert, za drugega pa koncert leta, eno ostaja zagotovo - ja, Interpol imajo super besedila.

It seems like Slovenian listeners became indie rock fans. After White Lies and The Walkman concerts at Kino Šiška, and recent The National concert at Križanke open air theatre, now performed on the same stage the American group Interpol. First introduced to me by my dear friend who is their fan for many years. My colleague just recently wrote on his Facebook Wall: "An orgasm or Interpol? INTERPOL!" And in the forefront was certainly felt real fan energy. People were dancing on their most known songs like Rest My Chemistry, Obstacle 1, The Heinrich Maneuver, Barricade and Leif Erikson.

Interpol became a synonymous for indie rock sound. but I am afraid that this indie label became everything that doesn't really want to become a mainstream, however, it looks like it is becoming exactly mainstream. Although many visitors could mark the concert as monotonous, the others would say it was a concert of the year. But something remains certainly - Interpol have definitely great lyrics.

+ plus objava na Delo.si: Interpolizirane Križanke / published photos by Mankica Kranjec and story by Jerneja Grmadnik on Delo.si: Interpolizirane Križanke

mankica

Reggae Night.

2011-07-20T13:03:00.004+01:00

Ko sem tisti četrtek razmišljala, če naj se odpravim na koncert v Šiško, kjer so igrali the Battles, ali pa se odpeljem v štajersko prestolnico na koncert verjetno enega najbolj popularnih še živečih reggae glasbenikov, nisem posebej razmišljala. Ker zamuditi Jimmyja Cliffa, ki jih danes šteje 63, po odru pa skače kot kakšen mladosntik, bi bilo enostavno škoda. Čeprav njegove glasbe nikoli zares nisem poslušala, pa sem jo verjetno tolikokrat slišala bodisi na radiu ali pa na katerem od tistih glasbenih tv programov, kjer vrtijo muziko iz osemdesetih, da so se mi celo refreni neverjetno vsidrali tam nekam v sive celice. Veliki oder na Dravi Festivala Lent je nabito poln ploskal in se pozibaval ob uspešnicah, za katere verjetno mnogi sploh niso vedlei, da jih izvaja Jimmy Cliff. Možakar, ki je s srcem verjetno že 1932764567x izvajal znano I can See clearly Now ali pa ultimativno reggae-pop uspešnico Reggae Night ni bil videti prav nič naveličan, ko je v roko poprijel svojo kitaro in potem zabrenkal še tisto znano The Lion Sleeps Tonight in navdušil s Samba Reggae, nato pa po trikratnem bisu dokazal, da ima iskren odnos do svojih poslušalcev. Ja, čutiti je bilo neko pristno energijo v njegovem izvajanju. Takšno, ki jo na žalost vse preogosto podgrešam od glasbenikov na velikih odrih.

I was thinking the other day rather go to see The Battles concert at Kino Šiška or drive to Maribor to see Jimmy Cliff live on big stage at Festival Lent. After a great night of reggae-pop hits from the 80's (just to mention few of the best well known songs - I can See clearly Now, Reggae Night, The Lion Sleeps Tonight and Samba Reggae) it turned out that this was the best decision I could made on Thursday. His sincere performance was one of the most energetic I've ever seen on big music stage.

mankica

The Toasters.

2011-07-15T12:08:00.001+01:00

Všeč mi je zvok, ko kruh skoči iz toasterja. Ker vem, da zagotovo ni preveč ali premalo zapečen. Čeprav morda nekoliko čudna prispodoba, a vendar - všeč mi je, kako ravnoprav reggae, pank in ska muziko za moj okus igrajo The Toasters. Čeprav je prav frontman Robert Hingley še edini od ustanovnih članov zasedbe, ki je leta 1981 nastala v New Yorku, kasneje pa požela veliko slavo, ko so se s pesmijo Two Tone Army povzpeli visoko na lestvice in postali zanimivi tudi za oglase (tudi za kokakolo), pa je videti, da je med publiko tudi 30 let pozneje še vedno veliko oboževalcev njihove glasbe. Letni vrt Gala Hale na Metelkovi je zapolnjen ska(n)kal in vsekakor dodobra pripravil uvod v Punk Rock Holiday, največji slovenski punk rock festival pri nas, ki bo potekal čez natanko mesec dni na tolminskem Sotočju.

The other day on the stage of Gala Hala summer garden appeared American music group The Toasters. Celebrating their 30th anniversary this year they appeared in front of Slovenian audience again. Totally full garden showed that they are as popular as years ago and convinced us that they play as good ska-reggae-punk music as they did years ago. However, they were also invited to Ljubljana's stage as a preparty for Punk Rock Holiday, the greatest punk rock festival ever held in Slovenija which will be going on from 12th-15th of August. Just SKA it!

mankica

The National live.

2011-07-07T12:43:00.002+01:00

Potem ko sem februarja že imela karte in nato zaradi nekih hecnih razlogov, katerim se danes le še nasmehnem, zamudila koncert v Berlinu, je bil včerajšnji večer, ki ga je pričarala ameriška skupina The National, verjetno eden mojih najbolj pričakovanih koncertov zadnjih nekaj mesecev. V mojih zvočnikih so se že vrsto tednov na glas vrtele ne le Mistaken for Strangers, Fake Empire, Slow Show in About Today ter Mr. November, temveč tudi Think You Can Wait in zame še vedno ultimativna nationalovska Anyone's Ghost. Včeraj pa končno tudi v živo! The National so navdušili ne le slovensko, temveč tudi v Križankah pomešano italijansko in hrvaško publiko. Matt obvlada oder in prav nič nenavadnega zanj ni, če je kozarec z vinom ves čas nekje blizu, če se na odru uleže in se že naslednji trneutek zapodi med publiko, objema oboževalce, nato pa kot eden od njih dviga roke kvišku proti kitaristu. Vse je videti tako zelo spontano in iskreno, da človek za trenutek skoraj pozabi, da je vse to le del nastopa. A kakorkoli že pogledaš, je to tisto, kar publiko odnese iz vsakdanje rutine. Ker se zdi, da karizmatični frontmen zares obvlada prostor in čas, pa tudi svoj glas in predvsem zna iz besedil napraviti melanholično perfekcijo, ni nenavadno, da iima zasedba razprodane koncerte na mnogih in povsem različnih koncih sveta.

The National live yesterday in Ljubljana. That's one of the concerts I was waiting for since February when I missed concert in Berlin. Ever since my radio is constantly playing not only all those big hits like Mistaken for Strangers, Fake Empire, Slow Show, About Today and Mr. November, but also Think You Can Wait and Anyone's Ghost.

Matt definitely knows how to make the right move at the right time. And he knows how to make right lyrics for the right song. Fans went crazy when he jumped into the audience and sing to every and each of them. Well, I guess that's what the frontman needs to have - charisma, feeling for the audience, good music and a great band. That must be winning combination. And no wonders why The National concerts are sold out all over the world.

mankica

Punk it up with Flogging Molly!

2011-06-20T20:40:00.001+01:00

Razprodana dvorana Kina Šiška in pivo v potokih. Še pred koncertom. In predvsem med koncertom, kakopak! Pa tudi na odru, da ne bo pomote. Pločevinke Guinnessa in steklenice viskija so se praznile kot za stavo.

Potem pa prvi takti irske glasbe in totalni 'razstur' sredi mesta. Nisem si predstavljala, da imajo Flogging Molly, irsko-ameriška zasedba sedmih članov iz Los Angelesa, toliko slovenskih oboževalcev. 800, kolikor jih gre v dvorano, zagotovo, pa bohve koliko jih je še ostalo brez vstopnice ... No, pa nimajo le oboževalcev, temveč skoraj Flogging Molly fanatikov (v dobrem pomenu besede), ki so posebej navdušili prav člane skupine. Skakalo se je, na glas žvižgalo, dvigalo irske barve v zastavi enega od slovenskih navdušencev, veseljačilo po irsko in polivalo s pivom vse naokrog. Če ne bi še zadnji hip iz prve vrste pod odrom popihala na varno, bi verjetno moj fotoaparat pristal v katerem od kozarcev s temnim hmeljevim zvarkom in pod skakajočimi nogami pogo plesalcev :) A za tak koncert se spodobi, da si vsaj malo polit in da se vsaj naučiš žvižgat tako kot je treba. Jaz sem izpolnila oboje - domov odšla dišeča po pivu in z novim znanjem o pravem žvižganju s prsti, predvsem pa veseljačila in skakala v ritmu celotne dvorane! :) In četudi je val navdušenja požela marsikatera druga pesem, na primer udarna pank Drunken Lullabies, pa so me z live izvedbo še najbolj pridobili s tole soft Float pesmijo :)

Hja, kaj naj rečem več, kot le še - punk it up! :)

Flogging Molly, seven-piece Irish-American Celtic punk band from Los Angeles have sold out the concert in Ljubljana. It was an amazing punk night with a great vibe.

mankica

Arrested Development.

2011-06-11T17:30:00.000+01:00

Njihovo muziko poznam že dolgo. In spomnim se še mojih približno osnovnošolskih dni, ko smo poslušali old school hiphop, na kasetarju pa se je vrtel Mr. Wendall in Tennessee. Takrat nisem imela pojma, kdo izvaja te pesmi in priznam, da do nedavnega njihovega nastopa v Kinu Šiška sploh nisem razmišljala prav posebej o Atlantski skupini Arrested Development. Ja, na koncert sem šla bolj iz firbca. Na koncetu pa sem (meni na presenečenje) znala veliko besedil skoraj na pamet. Neverjetno!

Vsak povsem samosvoj in edinstven, toda vsak je točno vedel, kaj dela na odru in kako se vsej stvari streže. Speech itak pravi frontmen, pa Montsho Eshe z zares kul plesnimi koreografijami in Tasha Larae z vrhunskim glasom. One Love z reperskimi vložki in totalen đek Baba Oje na kitari ter totalno skuliran basist Za'. Čeprav je moj glasbeni okus od osnovne šole naprej zašel v nekoliko durgačne vode, pa je včasih takole neplansko obujat spomine na leta nazaj vseeno super kul. Aja, in lučkarju vse pohvale za super osvetlitev tokratnega koncerta.

I was one of those who always loved to listen Mr. Wendall and Tennessee. When Arrested Development came to Kino Šiška music hall last week I wasn't really sure what am I going to hear but as soon as they started making hip hop beat I somehow remembered all the lyrics and beats I was listening to years back in primary school ... their music is good and believe it or no but Old School Hip Hop is still cool!

mankica

Zažigali so!

2011-05-01T19:16:00.000+01:00

... pod cerkvijo na Rožniku kresni ogenj ... na odru pa Terrafolk in Tabujevci. Terrafolkovci (saj jim lahko tako rečemo, kajne?), so bili v svojem izjemnem razpoloženju in kaj bi od njih sploh lahko drugega pričakovali kot še en do perfekcije dodelano odličen koncert. Tako zelo kul je videti glasbenike, ki na odru ustvarijo izjemno energijo. Prav razveselili so me s svojim nastopom! A včerajšnja publika je bila na žalost statična (no, vsaj dokler se niso dovolj napili). Kaj pa vem, očitno (ali se pač motim?) ljudske množice še vedno na tovrstnih prireditvah pričakujejo glasbenike, ki bodo pač preigravali na playback kakšne bolj preproste pesmi ... a kakorkoli že, jaz definitivno pozdravljam kakovosten letošnji izbor. Zato le bravo organizatorjem!

... in potem ko je kres že zgorel in je delavska večina že odšla z Rožnika, so se na vrh začele zgrinjati skupine mladih. Videti je bilo, da so tokrat prišli, da bi v prvi maj vstopili brez pretiranega razmišljanja o prihodnosti. Ob polnoči so na oder stopili tudi Tabu in množica je v pozdrav dvigala polne kozarce piva in prepevala znane tabujevske. Že skoraj malo čudno, a bend sem tokrat prvič, odkrat nastopajo v novi sestavi, slišala v živo. S svojo mladostno energijo so me navdušili! Tako kot številne zbrane na vrhu hriba nad Ljubljano. Jes, zelo všeč!

mankica

Tako fantastično bizarno.

2011-04-27T15:00:00.001+01:00

Ko sem se odločala, če naj grem na koncert Burn, Baby, Burn Tour nisem natančno vedela, kaj naj pričakujem. A imena Julee Cruise, Lyncheva muza, ki jo poznamo predvsem po vokalu iz pesmi Falling legendarnega Twin Peaksa ter Mysteries of Love iz Modrega žameta, ni bilo kar tako za ignorirat. Na oder je stopila drobna Julee in s svojim glasom začarala Kino Šiška. Po prvih akordih je kmalu postalo jasno, da bo to eden tistih totalno odštekanih koncertov, kjer je enostavno nemogoče pričakovati nekaj vsekdanjega.

To je bil večer, ki nikakor ni bil daleč od misterioznosti filmov tega slavnega filmskega ustvarjalca. Izvrstna glasba, angelski Juleejin glas in njen teatralični odrski nastop. Da celotnega šova, s katerim so nam najprej postregli Alexander Hacke, Danielle De Picciotto in Chris Hughes, nato pa zabavljaški Khan in edinstven Kid Kongo Powers, sploh ne omenjamo! Tokrat govorim o enkratnem šovu, ki ga je nemogoče opisati, temveč le doživeti. Presegal je ne le meje zares bizarnega, temveč tudi na videz nerazdružljivega. Videti je bilo, kot da se večini poslušalcev, ki so s široko odprtimi očmi, mnogi celo odprtimi usti gledali dogajanje na odru, po glavi "mota" le eno: "Kaj zavraga je to?" ... že v naslednjem trenutku pa so se začeli spraševati nekaj podobnega kot: "Zmešati elektro s popom, hardcorom, rockom, ljubezensko liriko, mu dodati rap in hiphop ter ga začiniti z rokenrolom in tako fantastičnimi vokalnimi vložki. To je totalno noro! Kako zavraga je mogoče, da je slišati tako genialno in kako je sploh verjetno ustvariti tako fantastičen šov brez pretiranih dodatkov in nenavadnih kostumov!?"

Julee Cruise (best known for the lead vocal on "Falling," the theme song for the cult U.S. television series Twin Peaks) made a great show with Alexander Hacke, Danielle De Picciotto, Chris Hughes, Khan and Kid Kongo Powers at Ljubljana's Kino Šiška on a Burn, Baby, Burn Tour.

mankica

Svetovljanska Katalena.

2011-04-25T13:32:00.001+01:00

Nedavno v Kinu Šiška ob predstavitvi novega albuma Noč čarovnic.

S svojim zvokom zasedba Katalena v sestavi Boštjan Narat, Vesna Zornik, Boštjan Gombač, Polona Janežič, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj - že vrsto let uspešno krmari med aktualnostjo in tradicionalnostjo, med njima pa vedno lovi tisto ravnotežje, ki poslušalca brez vsiljivosti popelje tja med oddaljene slovenske vasice, kjer še danes odmeva ljudska glasba ... edinstveno Kataleno lahko zagotovo uvrstimo na vrh ne le slovenske, temveč tudi tuje etno glasbe.

mankica

Bob Margolin at Postojna Blues.

2011-04-25T10:23:00.004+01:00

Zadnji koncert letošnje sezone Bluesa pri Postojnski jami je posregel z odličnim ameriškim blues glasbenikom Bobom Margolinom, ki je v sedmedesetih igral z legendarnim očetom modernega čikaškega bluesa Muddy Watersom.

Bilo je zares imenitno bluesovsko.

mankica

Se vidimo pod odrom!

2011-04-24T16:24:00.007+01:00

... je stavek, po katerem me zdaj že verjetno pozna večina fotografov, s katerimi se srečujem na koncertih. Ker sem v zadnjem letu v svojih mapah nabrala vrsto fotografij, ki sem jih doselj delila le s prijateljina omrežju Facebbok, sem se odločila, da zdaj nekaj teh pokažem tudi vsem tistim, ki jih bo pot zanesla na tole stran, ki bo bolj kot tekstu, namenjena fotografijam. To je to. Brez pretirane filozofije. ;)

Začenjam z nekaj fotografijami starejšega emša. Takole, za pokušino ;) Vse, kar lahko rečem zdaj je le še - se vidimo pod odrom! ;)

mankica